home : IASLIM : Mednarodna šola managementa infrastrukture za šport in prosti čas

Mednarodna šola za managementa infrastrukture za šport in prosti čas

Izobraževalni program za načrtovanje, gradnjo, upravljanje, vzdrževanje in uporabo infrastrukture za šport in prosti čas

Šport in prosti čas

Šport in prosti čas sta pomemben del življenja, šolske vzgoje, gospodarstva in globalizacije v svetu. Ponudba športnih programov se je v zadnjih desetletjih zelo povečala. V te programe je na različne načine vključen velik del prebivalstva. Otroci in mladina so vključeni v šolsko športno vzgojo in tekmovanja. Odrasli ljudje sodelujejo programih športa za vse. Profesionalni šport se je razvil v velik gospodarski sektor. Razvil se je “športni turizem”. Velik del prebivalstva preko medijev spremlja profesionalni šport in kupuje raznovrstno blago in storitve. Olimpijske igre, mednarodne lige in prvenstva so šport vključile v procese svetovne globalizacije.

Prosti čas je nepogrešljiv, sestavni del sodobnega urbanega življenja. Obsega raznovrstne programe in storitve za vse strukture prebivalstva. Programi preživljanja prostega časa obsegajo turistične programe, rekreacijo, fitnes in wellness storitve, programe za nego telesa in zdravo življenje, programe za otroke, ženske in starejše ljudi ter posebne programe. Programi preživljanja prostega časa so postali velik gospodarski sektor, ki se močno oglašuje v medijih. Sektor se hitro razvija z masovno potrošnjo programov, blaga in storitev, ki se tržijo po vsem svetu.

Nekatere poslovne šole in strokovnjaki s področja športa in prostega časa, v sektor vključujejo tudi organizacijo prireditev, športne in turistične agencije, medije, telekomunikacije, oglaševanje, odnose z javnostmi, finančne, zavarovalniške, zdravstvene ter druge storitve in blago.

Infrastruktura za šport in prosti čas

Infrastruktura za šport in prosti čas obsega vse objekte in površine, sisteme, blago in storitve, ki omogočajo izvajanje programov športa in prostega časa. Infrastruktura vključuje objekte, komunalno infrastrukturo, sisteme oskrbe z vodo in energijo, transportne, komunikacijske in varnostne sisteme ter druge sisteme, ki zagotavljajo blago in storitve za upravljanje in vzdrževanje te infrastrukture. Infrastruktura za šport in prosti čas vključuje vse vrste objektov, športnih centrov in parkov, rekreacijskih površin, kopališč in bazenov, atletskih in nogometnih stadionov, športnih dvoran, drsališč, teniških igrišč, smučarskih centrov, golf igrišč, hipodromov, velodromov, strelišč in drugih objektov. Po strokovnih ocenah obstaja danes v svetu preko 300.000 velikih in nekaj milijonov manjših športnih centrov oziroma turističnih centrov, z infrastrukturo za šport in prosti čas.

Nekatere strokovne ustanove in državni statistični uradi v sektor vključujejo tudi storitve načrtovanja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja infrastrukture za šport in prosti čas ter proizvodnjo in trgovino z opremo in rekviziti.

Gospodarski sektor športa in prostega časa ter infrastrukture ustvarja letno več sto milijard evrov prometa in predstavlja od 5% do 10% bruto družbenega proizvoda.

Okolje

Pomembne spremembe, ki opredeljujejo prihodnost infrastrukture za šport in prosti čas, so se že zgodile. Začele so se pred desetletji. Odvijajo se zelo hitro in v vse večjem obsegu.

Naravni viri (zemlja, zrak, voda, energija, biotska raznovrstnost), se hitro spreminjajo. Kakovost naravnih virov se poslabšuje, poraba je prevelika in nekateri izginjajo. Izgradnja tisočev novih športnih centrov na ogromnih površinah, z veliko porabo energije in vode, prispeva k porabi naravnih virov in vse hitrejšim spremembam okolja.

Shema 1: Okolje infrastrukture za šport in prosti čas

Interesi

Interesi se razvijajo in spreminjajo. Delimo jih v tri velike skupine: (1) javni interesi, (2) (2) zasebni interesi in (3) interesi, ki se oblikujejo v javno-zasebnem partnerstvu, ki se izraža v novih oblikah socialnega upravljanja (managementa). Interesi civilne družbe (društev) le uvrščajo v vse tri skupine.

Javni interes na področju infrastrukture, športa in prostega časa je največji in najpomembnejši interes pri urejanju sektorja ter usmerjanju prihodnjega razvoja. Vsebino javnega interesa predstavljajo: (1) trajnostni razvoj sektorja infrastrukture, športa in prostega časa, (2) zagotavljanje dostopnosti programov in storitev za vse ljudi, (3) povečevanje kakovosti programov in storitev, (4) varna uporaba infrastrukture, (5) ekonomično poslovanje upravljavcev javne infrastrukture ter izvajalcev programov, ki so financirani iz javnih sredstev ter (6) nadzor nad porabo javnih sredstev.

Zasebni interes v sektorju predstavljajo: (1) trajnosti razvoj poslovanja podjetij, (2) razvoj novih programov in storitev ter zagotavljanje konkurenčnosti na trgih, (3) uspešno trženje programov in storitev, (4) ustvarjanje dobička in (5) visoka donosnost vloženega kapitala.

Javno-zasebno partnerstvo je področje, ki se razvija. To partnerstvo še ni uveljavljeno in zakonsko urejeno. Vključuje se v »socialno upravljanje (management)«, ki naj uresničuje tako javne kot zasebne interese v sektorju infrastrukture, športa in prostega časa.

Shema 2: Interesi v sektorju športa, prostega časa in infrastrukture

Nosilci interesov

Upravljanje infrastrukture, šport in posti čas, so postali pomemben gospodarski sektor, ki ustvarja stotine milijard evrov prometa in zaposluje na milijone ljudi po celem svetu. Sektor se deli na javni in zasebni del ter sektor socialnega upravljanja (managementa), ki združuje oba prejšnja.

Shema 3: Nosilci interesov v sektorju športa, prostega časa in infrastrukture

Javni sektor obsega države, lokalne skupnosti ter upravljavce, javne ustanove in podjetja na lokalni, regionalni in državni ravni. Lokalne skupnosti imajo v lasti in upravljajo z večino infrastrukture za šport in prosti čas. Javni upravljavci infrastrukture zagotavljajo uresničevanje javnih interesov, dostopnost storitev za vse ljudi, kakovosti storitev in varnosti uporabe objektov. Ponudba javnih upravljavcev obsega programe šolske športne vzgoje, športa za vse, množične rekreacije in storitve za posebne skupine uporabnikov, na primer otroke, mladino, starejše in hendikepirane osebe. Programi in storitve ter uporaba infrastrukture so za uporabnike brezplačne oziroma so cene nizke in prilagojene kupni moči posameznim okoljem in skupinam uporabnikov. V mnogih okoljih je upravljanje javne infrastrukture za šport in prosti čas preveč togo in birokratsko vodeno. Politični interesi so zelo močni in velikokrat ne izražajo potrebe prebivalstva in realnih možnosti razvoja. V poslovanju upravljavcev je premalo managerskih veščin in tehničnega znanja, predvsem pa ni razvito podjetništvo, ki zagotavlja stalen priliv novih idej in predlogov po uvajanju inovativnih programov in storitev, sodobnih tehnologij, učinkovitejše organizacije in racionalnalnejšega poslovanja. Glavni razlogi za takšno stanje so: izrinjanje javnosti iz vseh procesov oblikovanja in sprejemanja odločitev, pogostokrat nezakonito uveljavljanje neposrednih interesov političnih veljakov in strank, strokovno neusposobljeni managerji in delavci, ki upravljajo in vzdržujejo infrastrukture ter nestimulativno okolje, ki ne nagrajuje uspešnih upravljavcev. Pri javnih upravljavcih infrastrukture je potrebno razviti učinkovit nadzor nad porabo javnih sredstev. Najpomembnejše odgovornosti za trajnostni razvoj infrastrukture za šport in prostega čas nosijo država in lokalne skupnosti, ki v mnogih okoljih niso usposobljene za sprejemanje dobrih, dolgoročnih in strokovno argumentiranih odločitev zato, ker v procese priprave razvojnih odločitev ne vključujejo profesionalnih institucij in strokovnjakov. Posledice takšnih odločitev so dolgoročne, saj se infrastruktura gradi za dolga desetletja. Tako nastajajo »beli sloni«. To so objekti in površine, ki jih ljudje ne sprejemajo in so tujki v okolju. Naravno in bivalno okolje onesnažujejo in degradirajo. Nameni za katere so bili zgrajeni niso pravi, zato so prazni ali se uporabljajo za druge namene. Velikokrat so takšni športni centri zgrajeni za »eno prireditev / tekmovanje«. Njihovo obratovanje in vzdrževanje zahteva preveč organizacijskih, človeških, materialnih in finančnih virov, zato jih zaprejo ali omejijo njihovo obratovanje in uporabo. »Beli sloni« ne zagotavljajo trajnostnega razvoja družbe in okolja, ampak ga močno obremenjujejo. Po ocenah strokovnjakov imamo danes v svetu preko 300.000 velikih in nekaj milijonov manjših športnih centrov. Med njimi je veliko »belih slonov«.

Zasebni sektor vključuje lastnike in zasebna podjetja. Ti imajo lasti in upravljajo z večino turistične industrije ter infrastrukture za prosti čas. Njihova ponudba obsega raznovrstne programe in storitve s področja turizma, športa in preživljanja prostega čas. Vsi programi in storitve so plačljivi. Cene so velikokrat visoke, zato je njihova dostopnost zelo omejena na kupce, ki jih lahko plačajo. Zasebni sektor se praviloma ne vključuje v uresničevanje javnih interesov na področju športa in preživljanja prostega časa. temeljni interesi v zasebnem sektorju so interesi lastnikov, ki iščejo poslovne priložnosti, ki zagotavljajo dobiček. Ker se upravljanje infrastrukture, izvajanje programov in storitev opravlja profesionalno, kot gospodarska dejavnost, je njihova kakovost mnogokrat viška, kot jo ponuja javni sektor. Zasebni sektor temelji na podjetništvu. Upravljavci infrastrukture in ponudniki storitev uporabljajo managerske veščine, uvajajo nove programe in sodobne tehnologije. Njihova organizacija je učinkovitejša kot v javnem sektorju in bolje nadzorujejo stroške poslovanja. Razvoj zasebnega sektorja infrastrukture za šport in prosti čas, ni usmerjen v trajnostni razvoj družbe in okolja. V tem elementu je še slabši od javnega sektorja, ki ima vseeno boljši javni nadzor in možnost vplivanja. Zasebni sektor velikokrat zasleduje predvsem kratkoročne interese »hitrih zaslužkov« lastnikov. Zasebni »beli sloni« propadejo hitreje kot javni. So posledica slabih poslovnih odločitev lastnikov, ki so imeli premalo znanja in izkušenj o bodočih trendih razvoja športa, prostega časa in infrastrukture. Zasebna podjetja, ki upravljajo infrastrukturo in ponujajo programe in storitve na področju športa, preživljanja prostega časa in zabave, propadejo hitreje kot javna zato, ker nimajo na razpolago tako velikih organizacijskih, človeških, materialnih in finančnih virov, kot jih ima javni sektor. Več kot polovico zasebnih podjetij iz sektorja infrastrukture za šport in prosti čas, preneha delovati v dveh do treh letih.

Sektor socialnega upravljanja (managementa) združuje javne in zasebne interese na področju upravljanja infrastrukture, športa in prostega čas. To je sektor javno-zasebnega partnerstva. To je hitro rastoč sektor, ki vključuje nove vrste neprofitnih institucij s profesionalnim upravljanjem. One upoštevajo in uresničujejo javne interese, ob tem pa poslujejo kot profesionalna podjetja Nadzorni organi teh organizacij so sestavljeni iz predstavnikov lokalnih oblasti in civilne družbe. Zagotavljajo uresničevanje interesov lokalnih skupnosti, civilnih združenj, društev in predvsem prebivalstva. Profesionalni management zagotavlja učinkovito organizacijo in ekonomično poslovanje, ki ustvarja dobiček, ki se v skladu s programi reinvestira v infrastrukturo in razvoj novih programov in storitev. Organizacije s področja socialnega upravljanja imajo sklenjene pogodbe z lokalnimi skupnostmi o uporabi javne infrastrukture za šport in prosti čas, investicijah v njen razvoj, vrstah programov in storitev, ki jih ponujajo na trgu ter organizaciji poslovanja. Mnogokrat te organizacije delujejo kot »klubi«, ki ponujajo »članom« za članarino in »nečlanom« za plačilo storitev, raznovrstne, zelo inovativne in sodobne športne, rekreativne, fitnes, wellness in druge oblike zagotavljanja zdravega življenja, oblikovanja telesa in preživljanja prostega časa. Cene so prilagojene kupni moči okolja v katerem delujejo. Zaposlujejo ljudi iz lokalnega okolja. So na trgu, vendar tesno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, civilnimi združenji, športnimi in rekreativnimi društvi. Ti »klubi« in športni centri so postali družbena in družabna središča lokalnih skupnosti. Ponujajo programe za vse skupine prebivalstva, otroke, mladino, odrasle in starejše osebe, športnike, ženske in posebne skupine ljudi. Usmerjeni so na prijetno preživljanje prostega časa in spodbujanje vseh oblik zdravega življenja. Programi so prilagojeni različnim skupinam ljudi, zahtevnosti in kupne moči. Sektor socialnega upravljanja v nekaterih državah in regijah postaja pomemben sektor gospodarskega razvoja, saj predstavlja preko 7% ustvarjenega bruto nacionalnega produkta in zaposluje preko 10% vseh zaposlenih delavcev.

Spremembe

Hitro spreminjanje okolja, krčenje naravnih virov, starostne strukture prebivalstva in sodobni načini življenja, pogojujejo prilagajanje programov in storitev na področju turizma, športa, prostega časa in infrastrukture.

Novi inovativni programi vplivajo na načrtovanje in gradnjo sodobne infrastrukture za šport in prosti čas. In obratno. Nove okolju prijazne tehnologije, ki so vgrajene v »zeleno infrastrukturo«, usmerjajo razvoj novih programov in storitev.

Shema 4: Spremembe v sektorju športa, prostega časa in infrastrukture

Trendi v prihodnosti

Podnebne, ekonomske in socialne spremembe, ki so se in ki se bodo zgodile, bodo povzročile spremembe v športu, preživljanju prostega časa ter infrastrukture.

Shema 5: Trendi sprememb v športu, preživljanju prostega časa ter infrastrukture

Zaradi podnebnih sprememb in prevelike porabe naravnih virov, se bodo spremenile ekonomske razmere, v katerih se razvija šport in preživljanje prostega časa. Države, regije in lokalne skupnosti bodo drugače zakonsko uredile statuse izvajalcev športnih programov ter upravljavcev infrastrukture. Uvedle bodo nove sisteme financiranja športa ter infrastrukture.

Podnebne spremembe in vse bolj omejeni naravni viri bodo vplivali na spremenjeno razmerje med novogradnjami ter rekonstrukcijami in obnovami infrastrukture za šport in prosti čas. Za izgradnjo novih športnih in turističnih centrov, ne bo na razpolago ogromnih površin, vode, energije in drugih virov. Lokalne skupnosti in investitorji bodo zaradi omejitev, ki jih bodo postavljale mednarodne organizacije in države, večjo pozornost usmerili v rekonstrukcije in obnove obstoječih kompleksov in centrov, ki so velikokrat popolnoma zanemarjena in desocializirana območja v mestih in drugih urbanih področjih. Nekatera so takšna že desetletja.

Z vse bolj omejenimi naravnimi viri ter ekonomskim razvojem, se bodo razvijale nove tehnologije na različnih področjih oskrbe z vodo in energijo, komunalnih storitev, transporta, telekomunikacij in varnosti. Te tehnologije bodo bolj racionalno uporabljale vodo, energijo in druge vire, zniževale stroške poslovanja in z novimi materiali, kot so športni tlaki, umetne trave in oprema, omogočale razvoj novih programov in večji obseg uporabe infrastrukture.

Ekonomske spremembe vodijo v spremembe socialne strukture družbe. Vse več je mestnega, urbanega prebivalstva, ki je vse starejše. Študijska in delovna doba se podaljšujeta. Delovne obremenitve se večajo. V države razvitega sveta prihaja veliko število migrantov. Družba se razslojuje na zelo bogate in zelo revne ljudi. Socialne spremembe v družbi bodo vodile v oblikovanje »nove filozofije« športa in preživljanja prostega časa ter razvoj novih »inovativnih« programov in storitev. Ti programi in storitve bodo drugačni, kot jih poznamo danes. Bodo bolj diverzificirani in namenjeni ciljnim skupinam uporabnikov programov oziroma kupcev storitev. To so otroci, mladina, ženske, starejši ljudje in posebne skupine ljudi. Programi bodo bolj kot danes usmerjeni v prijetno preživljanje prostega časa, rekreacijo, oblikovanje telesa, rehabilitacije in zdravo življenje.

Socialne in ekonomske spremembe bodo privedle do novih sistemov socialnega upravljanja (managementa), ki bo združeval uresničevanje javnih in zasebnih interesov v športu, pri preživljanju prostega časa in upravljanju infrastrukture. Večji poudarek bo dan povezovanju upravljanja in programov z lokalnimi okolji, kjer je postavljena infrastruktura. Športni centri se bodo razvijali v lokalne družbene centre (klube) s ponudbo raznovrstnih programov in storitev, ki bodo v večji meri zaposlovali lokalno prebivalstvo.

Razvoj novih programov in storitev ter učinkovitejše upravljanje infrastrukture za šport in prosti čas, bosta spodbudila drugačne programe izobraževanja in profesionalnega usposabljanja. Univerze, poslovne in poklicne šole bodo razvije posebne programe dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja ter usposabljanja v okviru vseživljenjskega usposabljanja.

Infrastruktura za šport in prosti čas bo postala bolj večnamenska. Uporabljali jo bodo za različne poslovne dejavnosti ter raznovrstne programe športa in prostega časa. Večnamenski objekti kot so dvorane, stadioni, bazeni in drugi objekti, bodo z novimi tehnologijami, posebno opremo ter inovativnimi programi, zagotavljali večji obseg uporabe, učinkovitejše trženje storitev ter ekonomičnejše poslovanje. Postali bodo centri družbenega življenja lokalnih skupnosti in regij.

1. Splošni podatki o programu

1.1. Področja izobraževanja

Program interdisciplinarnega izobraževanja za managerje, strokovne delavce, delovna mesta in poklice, ki so specifični za upravljavce infrastrukture za šport in prosti čas, vključuje znanja in poslovne spretnosti s področja načrtovanja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja infrastrukture za šport in prosti čas ter programov.

Program obsega štiri temeljna področja. To so: trajnostni razvoj, “socialni” management, infrastruktura in programi.

1.2. Cilji

Najpomembnejši cilj, ki so si ga zastavili partnerji v konzorciju, so odlično strokovno usposobljeni profesionalni in neprofesionalni managerji in strokovni delavci, ki imajo znanje za trajnostni razvoj, gospodarno upravljanje, varno obratovanje, kakovostno vzdrževanje, razvoj inovativnih programov in uspešno trženje infrastrukture za šport in prosti čas.

Člani konzorcija in programski svet so oblikovali več poslovnih ciljev, ki jih želijo uresničiti v prihodnjih letih:

1. Razvoj in izvedba programov dodiplomskih in podiplomskih študijev managementa infrastrukture za šport in prosti čas, na Univerzah in poslovnih šolah v Sloveniji in drugih državah.

2. Razvoj in izvedba programa strokovnega usposabljanje v okviru programov vseživljenjskega funkcionalnega usposabljanja profesionalnih in neprofesionalnih delavcev upravljavcev infrastrukture za šport in prosti čas, v združenjih, gospodarskih družbah, občinskih upravah in športnih organizacijah.

3. Izgradnja izobraževalnega sistema, ki bo trajno izobraževal profesionalne in neprofesionalne managerje in strokovne delavce v javnih zavodih in podjetjih, gospodarskih družbah, občinskih upravah in športnih organizacijah, ki upravljajo z infrastrukturo za šport in prosti čas.

4. Zagotavljanje trajnostnega razvoja, učinkovitega “socialnega” managementa, kontinuirano uvajanje novih tehnologij ter inovativni programi v infrastrukturi, športu in prostemu času.

5. Zagotavljanje potrebnih znanj in poslovnih spretnosti za gospodarno upravljanje, varno obratovanje in kakovostno vzdrževanje infrastrukture za šport in prosti čas.

1.3. Slušatelji programa

Program strokovnega usposabljanja je namenjen managerjem in strokovnim delavcem zaposlenim pri upravljavcih infrastrukture za šport in prosti čas, funkcionarjem, direktorjem in strokovnim delavcem občinskih uprav, funkcionarjem in strokovnim delavcem ministrstev in direktoratov, predsednikom in športnim delavcem Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, republiških panožnih športnih zvez, športnih društev, managerjem gospodarskih družb na področju turizma, projektantom, graditeljem in opremljevalcem ter dobaviteljem blaga in storitev za obratovanje in vzdrževanje infrastrukture za šport in prosti čas. Program je namenjen tudi študentom v dodiplomskih in podiplomskih programih na različnih fakultetah in univerzah.

1.4. Struktura in trajanje programa

Program je razdeljen na dva semestra, štiri področja, osem modulov in 76 predmetov.

1.Trajnostni razvoj in infrastruktura
1. 1.1.Trajnostni razvoj
  1. 1.1.1.Trajnostni razvoj
  2. 1.1.2.Načrtovanje infrastrukture
2. 1.2.Infrastruktura
  1. 1.2.1.Obratovanje in vzdrževanje
  2. 1.2.2.Komunalni in tehnološki sistemi

2.Management in poslovne funkcije

2.1.Management
1. 2.1.1.Programi
2. 2.1.2.Trženje
2.2.Programi
1. 2.2.1.Management
2. 2.2.2.Poslovne funkcije

Program obsega 336 šolskih ur predavanj oziroma 1.344 pedagoških ur. Poleg predavanj so v program vključene štiri študijske ekskurzije v Sloveniji in tujini ter izdelava seminarske/diplomske naloge.

Čas izvedbe programa je dve šolski leti.

1.5. Povezanost z drugimi programi

Program je povezan s študijskimi programi na Univerzah in poslovnih šolah, ki so ga vključile v svoj dodiplomski ali podiplomski študij oziroma v programe vseživljenjskega usposabljanja. Program se izvaja tudi v obliki licenciranih seminarjev.

Program je mednarodni program, ker se nosilec programa (prijavitelj), v okviru Mednarodnega združenja upravljavcev infrastrukture za šport in prosti čas, dogovarja z Univerzami v drugih državah (Španija, države Latinske Amerike in Karibov, Hrvaška), da program registrirajo in vključijo v svoje učne načrte.

Različne oblike programa se delno razlikujejo po vsebini (izbor predmetov) in obsegu (število ur predavanj, pedagoških ur, študijskih ekskurzij in seminarskih nalog).

1.6. Organizacija in nosilci programa

Združenje športnih centrov Slovenije je ustanovilo izobraževalno središče. Izobraževalno središče je v sodelovanju z nosilci programa: Univerzami, fakultetami, specializiranimi izobraževalnimi in strokovnimi institucijami in podjetji, drugimi združenji, zbornicami, javnimi zavodi in podjetji, gospodarskimi družbami, športnimi organizacijami in drugimi upravljavci infrastrukture za šport in prosti čas, razvilo interdisciplinarni izobraževalni program za načrtovanje, gradnjo, upravljanje, vzdrževanje in uporabo infrastrukture za šport in prosti čas.

1.7. Konzorcij

Izobraževalne ustanove in združenja, ki so razvili izobraževalni projekt, so ustanovila Konzorcij mednarodne šole managementa infrastrukture za šport in prosti čas. Člani konzorcija so: (1) Združenje športnih centrov Slovenije, (2) Univerza na Primorskem, (3) Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, CISEF – Center za izpopolnjevanje in svetovanje Ekonomske fakultete, (4) Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Medpodjetniški izobraževalni center, (5) Ensico S d.o.o. Ljubljana, Družba za športne inovacije, (6) El-Tec Mulej, d.o.o. Bled, in (7) Združenje vzdrževalcev golf igrišč Slovenije. Poslovodeči konzorcijski partner je Združenje športnih centrov Slovenije.

1.8. Programski svet

Izobraževalni projekt vodi programski svet. Člani sveta so: (1) direktor projekta Jože Jenšterle (direktor Združenje športnih centrov Slovenije), (2) vodja projekta mag. Aleksander Igličar (vodja CISEF – Center za izpopolnjevanje in svetovanje Ekonomske fakultete v Ljubljani), (3) vodja programa in vodja področja “Management” prof.dr. Tomaž Čater (Ekonomska fakulteta v Ljubljani) (4) vodja področja “Trajnostni razvoj” dr. Milan Hosta (programski direktor Ensico S d.o.o. Ljubljana, (5) vodja področja “Infrastruktura” prof.dr. Boris Leskovec (Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani), in (6) vodja področja “Programi”, prof.dr. Rado Pišot (Univerza na Primorskem).

1.9. Predavatelji

Predavatelji v programu so univerzitetni profesorji, predavatelji specializiranih izobraževalnih institucij ter strokovnjaki iz gospodarskih družb s področja načrtovanja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja infrastrukture za šport in prosti čas ter programov.

1.10. Načrtovano število slušateljev

Program strokovnega usposabljanja je namenjen managerjem in strokovnim delavcem zaposlenim pri upravljavcih športne infrastrukture, funkcionarjem, direktorjem in strokovnim delavcem občinskih uprav, funkcionarjem in strokovnim delavcem ministrstev in direktoratov, predsednikom in športnim delavcem Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, republiških panožnih športnih zvez, športnih društev, projektantom, graditeljem in opremljevalcem športne infrastrukture ter dobaviteljem blaga in storitev za obratovanje in vzdrževanje športnih objektov in površin ter študentom. Ocenjena ciljna skupina udeležencev izobraževalnega programa je 5.500 ljudi.

Struktura ciljne skupine slušateljev:

1.3.000 – Upravljavci infrastrukture (javni zavodi in podjetja, gospodarske družbe, občinske uprave in športne organizacije. Javna športna infrastruktura, smučišča, golf igrišča, naravna zdravilišča, fitnes centri, konjeniški centri, veslaški centri, letalski centri, avto-moto centri).
2. 500 – Državna in občinske uprave, državne ustanove in inštituti.
3.1.000 – Projektantska in gradbena podjetja, proizvajalci opreme in rekvizitov, dobavitelji raznovrstnega blaga in storitev za obratovanje in vzdrževanje infrastrukture za šport in prosti čas.
4.500 – športni delavci in vzdrževalci v športnih organizacijah in klubih.

500 – študenti na različnih fakultetah in poslovnih šolah.

Dve študijski skupini s programom A bosta vključevali managerje, vodje objektov, vodje in organizatorje programov zaposlene pri upravljavcih športne infrastrukture, načrtovalce in projektante športne infrastrukture, gradbenike, opremljevalce športnih objektov, dobavitelje blaga in storitev, funkcionarje, direktorje in strokovne delavce občinskih uprav, funkcionarje in svetovalce v ministrstvih in direktoratih, predsednike in športne delavce športnih organizacij.

Po certifikaciji celotnega izobraževalnega programa bo v program vključeno 200 slušateljev.

1.11. Študijska in izpitna literatura

Študijsko in izpitno literaturo sestavljajo: (1) zakoni in podzakonski predpisi, ki urejajo načrtovanje, gradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture za šport in prosti čas ter iz področij, ki so povezana z infrastrukturo, (2) študijska gradiva za posamezne predmete, ki jih pripravijo predavatelji, (3) diplomska dela, magistrske in doktorske disertacije iz posameznih programskih področij, (4) tuja strokovna literatura s področja infrastrukture za šport in prosti čas.

2. Razvoj, izvedba in financiranje programa

2.1. Razvoj programa

Vsebinska zasnova, predmetnik s študijskimi gradivi, nabor ponujenih naslovov seminarskih in diplomskih nalog ter izbor študijskih ekskurzij, bodo izdelani do septembra 2009.

Konzorcij je imenoval programski svet, ki razvija in vodi izobraževalni program. Programski svet bo naredil izbor predavateljev in strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri razvoju programa.

2.2. Stroški razvoja programa

Stroški razvoja programa vključujejo: (1) strokovno delo pri oblikovanju vsebin izobraževalnega programa, (2) avtorsko delo pri razvoju vsebin predmetov in izdelavi študijskih gradiv, (3) avtorsko delo pri opredelitvi vsebin seminarskih in diplomskih nalog, (4) strokovno delo pri organizaciji študijskih ekskurzij ter (5) strokovno delo pri razvoju organizacije izvedbe izobraževalnega projekta.

2.3. Viri financiranja razvoja programa

Stroški razvoja programa se bodo financirali iz treh virov: (1) Ministrstvo za šolstvo in šport – Evropski strukturni skladi, (2) Združenje športnih centrov Slovenije, (3) konzorcijski partnerji ter (4) sponzorji in donatorji.

2.4. Stroški izvedbe programa

Stroški izvedbe programa vključujejo: (1) vodenje in izvedbo izobraževalnega projekta, (2) predavanja in vaje, (3) pregled in ocenitev seminarskih in diplomskih nalog, (4) organizacijo študijskih ekskurzij in (5) izpite.

2.5. Viri financiranja izvedbe programa

Stroški izvedbe programa se bodo financirali iz treh virov: (1) Ministrstvo za šolstvo in šport – Evropski strukturni skladi, (2) kotizacije udeležencev (slušateljev) programa ter (3) sponzorji in donatorji.

2.6. Razvoj programa

Izobraževalni program vključuje dva semestra, štiri programska področja, osem modulov in 76 predmetov. Vsebinska zasnova programskih področij je modularna. Moduli so vsebinsko zaokrožene celote, ki vključujejo predmete določenih vsebin.

Program se bo vsako leto nadgrajeval in dopolnjeval z novimi strokovnimi vsebinami in spoznanji, ki jih bo razvijal programski svet, v sodelovanju z Univerzami, fakultetami, inštituti, specializiranimi izobraževalnimi ustanovami in gospodarskimi družbami.

V sodelovanju z nacionalnimi in mednarodnimi združenji upravljavcev infrastrukture za šport in prosti čas, mednarodnimi športnimi organizacijami, univerzami ter specializiranimi izobraževalnimi in svetovalnimi ustanovami in agencijami, bomo razvili izobraževalni program “International school of sport and leisure infrastructure management”.

3. Pogoji za vpis

3.1. Dokončana stopnja izobrazbe

Slušatelji programa morajo za vpis v različne študijske programe imeti različne dokončane stopnje izobrazbe. Pogoje vpisa za dodiplomske in podiplomske študijske programe določajo šole, na katerih so ti študijski programi razpisani.

Programski svet določi pogoje vpisa v študijske programe vseživljenjskega izobraževanja.

4. Oblike študijskih programov

4.1. Programi razvrščeni po stopnjah izobrazbe in strokovni nazivi

Fakultete, visoke in višje strokovne šole ter druge izobraževalne ustanove, se bodo odločali za obliko izobraževalnega programa. Glede na vključene vsebine ter obseg, bodo program izvajale kot programe vseživljenjskega izobraževanja, dodiplomski ali podiplomski študij.

V dodiplomskih študijskih programih na fakultetah in visokih strokovnih šolah, lahko slušatelji programa pridobijo VII stopnjo izobrazbe in strokovne nazive:

VII/2 – Vodja športnih programov

VII/1 – Vodja športne infrastrukture I

VII/1 – Vodja športne infrastrukture II

VII/1 – Vodja športne infrastrukture III

VII/1 – Višji strokovni delavec za upravljanje športne infrastrukture.

V študijskih programih vseživljenjskega izobraževanja, ki jih organizirajo fakultete, visoke in višje strokovne šole ter licencirane izobraževalne ustanove, lahko slušatelji programa pridobijo različne stopnje izobrazbe in strokovne nazive:

VI – Vzdrževalec športne infrastrukture I

VI – Organizator športnih programov I

V – Vzdrževalec športne infrastrukture II

V – Organizator športnih programov II

IV – Vzdrževalec športne infrastrukture III.

4.2. Način napredovanja

Slušatelji vpisujejo program na podlagi pridobljene stopnje izobrazbe. V skladu s Pravili o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, izpolnjenimi zahtevami o številu ur predavanj in seminarsko/diplomsko nalogo, slušatelji pridobivajo višji strokovni naziv.

4.3. Najvišja možna stopnja v programu

Najvišja možna stopnja v programu je Vodja športnih programov, ki ima VII/2 stopnjo izobrazbe.

5. Pogoji za dokončanje programa

5.1. Prisotnost na predavanjih

Pogoj za opravljanje izpitov je prisotnost slušatelja programa na predavanjih v obsegu več kot 75% ur predavanj.

5.2. Izpiti

Pogoj za opravljanje izpitov je zahtevana prisotnost na predavanjih in pozitivno ocenjena seminarska naloga. Izpiti se opravljajo po programskih modulih. Kandidat ima pravico do treh ocen seminarske naloge in opravljanja izpitov. V kolikor v treh poizkusih ni bil uspešen, se mora programa ponovno udeležiti.

5.3. Seminarska naloga

Slušatelj izdela seminarsko nalogo iz izbranega področja pod mentorstvom izbranega mentorja. Vsebina seminarske naloge vključuje: (1) opredelitev problema oziroma postavljeno tezo, (2) posnetek (pregled) stanja na obravnavanem področju, (3) predlog rešitve problema oziroma potrditve ali zavrnitve teze, (4) zaključek in (5) vire. Obseg seminarske naloge je okvirno ena avtorska pola.

5.4. Diploma

Slušatelji programa, ki so uspešno opravili izpite ter zagovarjali diplomsko nalogo, dobijo diplomo in strokovni naziv.

5.5. Letno licenciranje

Za potrditev letne licence za strokovne nazive, se mora slušatelj programa vsako leto udeležiti strokovnih seminarjev, ki so razpisani v letnem programu strokovnega usposabljanja za potrjevanje licenc strokovnih delavcev.

6. Predmetnik

6.1. Semestra

Izobraževalni program je razdeljen na dva dela oziroma dva semestra.

Naziv prvega semestra je “Trajnostni razvoj in infrastruktura”. Vključuje dve programski področji, štiri module in 40 predmetov. Obsega 176 šolskih ur predavanj oziroma 704 pedagoških ur študijskih aktivnosti. Slušatelji izdelajo dve seminarski nalogi in se udeležijo dveh študijskih ekskurzij.

Naziv drugega semestra je “Programi in management”. Vključuje dve programski področji, štiri module in 36 predmetov. Obsega 160 šolskih ur predavanj oziroma 640 pedagoških ur študijskih aktivnosti. Slušatelji izdelajo dve seminarski nalogi in se udeležijo dveh študijskih ekskurzij.

6.2. Programska področja

Izobraževalni program obsega štiri programska področja, ki predstavljajo temeljno vsebinsko zasnovo celotnega programa.

Naziv prvega programskega področja je “Trajnostni razvoj”. Vključuje dva modula in 17 predmetov. Obsega 80 šolskih ur predavanj oziroma 320 pedagoških ur študijskih aktivnosti. Slušatelji izdelajo eno seminarsko nalogo in se udeležijo študijske ekskurzije. Vsebina programskega področja obsega trajnostni razvoj in načrtovanje infrastrukture.

Naziv drugega programskega področja je “Infrastruktura”. Vključuje dva modula in 23 predmetov. Obsega 96 šolskih ur predavanj oziroma 384 pedagoških ur študijskih aktivnosti. Slušatelji izdelajo eno seminarsko nalogo in se udeležijo študijske ekskurzije. Vsebina programskega področja obsega obratovanje in vzdrževanje infrastrukture ter komunalne in tehnološke sisteme.

Naziv tretjega programskega področja je “Programi”. Vključuje dva modula in 19 predmetov. Obsega 80 šolskih ur predavanj oziroma 320 pedagoških ur študijskih aktivnosti. Slušatelji izdelajo eno seminarsko nalogo in se udeležijo študijske ekskurzije. Vsebina programskega področja obsega programe in trženje.

Naziv četrtega programskega področja je “Management”. Vključuje dva modula in 17 predmetov. Obsega 80 šolskih ur predavanj oziroma 320 pedagoških ur študijskih aktivnosti. Slušatelji izdelajo eno seminarsko nalogo in se udeležijo študijske ekskurzije. Vsebina programskega področja obsega management (upravljanje) in poslovne funkcije.

6.3. Programski moduli

Izobraževalni program obsega osem programskih modulov, ki predstavljajo vsebinsko zaokrožene dele programa.

Prvi programski modul je “Trajnostni razvoj”. Vključuje 9 predmetov. Obsega 40 šolskih ur predavanj oziroma 160 pedagoških ur študijskih aktivnosti.

Semester 1: Trajnostni razvoj in infrastruktura

Področje 11: Trajnostni razvoj

Modul 111: Trajnostni razvoj

Predmet 11101

Filozofija športa in športna etika

Predmet 11102

Trajnostni razvoj

Predmet 11103

Vpliv infrastrukture na okolje

Predmet 11104

Vpliv podnebja na šport in infrastrukturo

Predmet 11105

Vpliv socialnih sprememb in politike na razvoj športa in infrastrukture

Predmet 11106

Olimpijsko gibanje za trajnostni razvoj športa

Predmet 11107

Javni interes na področju športa in infrastrukture

Predmet 11108

Javno-zasebno partnerstvo v sektorju upravljanja infrastrukture

Predmet 11109

Prihodnost prostega časa, športa in infrastrukture

Drugi programski modul je “Načrtovanje infrastrukture”. Vključuje 8 predmetov. Obsega 40 šolskih ur predavanj oziroma 160 pedagoških ur študijskih aktivnosti.

Semester 1: Trajnostni razvoj in infrastruktura

Področje 11: Trajnostni razvoj

Modul 112: Načrtovanje infrastrukture

Predmet 11201

Prostorsko načrtovanje športnih središč

Predmet 11202

Urbanistično načrtovanje športnih središč

Predmet 11203

Arhitekturno projektiranje športnih objektov in vadišč

Predmet 11204

Standardi in normativi načrtovanja in gradnje infrastrukture za šport in prosti čas

Predmet 11205

Mreža športnih središč na državni, regionalni in lokalni ravni

Predmet 11206

Trajnostni razvoj športnih središč, objektov in vadišč

Predmet 11207

Prenova športnih objektov

Predmet 11208

Sodobni trendi pri načrtovanju infrastrukture

Tretji programski modul je “Obratovanje in vzdrževanje”. Vključuje 11 predmetov. Obsega 48 šolskih ur predavanj oziroma 192 pedagoških ur študijskih aktivnosti.

Semester 1: Trajnostni razvoj in infrastruktura

Področje 12: Infrastruktura

Modul 121: Obratovanje in vzdrževanje

Predmet 12101

Vrste infrastrukture za šport in prosti čas

Predmet 12102

Standardi in normativi upravljanja in vzdrževanja infrastrukture za šport in prosti čas

Predmet 12103

Športne dvorane

Predmet 12104

Bazeni in kopališča

Predmet 12105

Atletski in nogometni stadioni

Predmet 12106

Pokrita drsališča

Predmet 12107

Smučišča in žičničarske naprave

Predmet 12108

Golfska igrišča

Predmet 12109

Drugi športni objekti

Predmet 12110

Šolski športni objekti

Predmet 12111

Otroška športna igrišča

Predmet 12112

Upravljanje travnatih površin za šport in prosti čas

Četrti programski modul je “Komunalni in tehnološki sistemi”. Vključuje 12 predmetov. Obsega 48 šolskih ur predavanj oziroma 192 pedagoških ur študijskih aktivnosti.

Semester 1: Trajnostni razvoj in infrastruktura

Področje 12: Infrastruktura

Modul 122: Komunalni in tehnološki sistemi

Predmet 12201

Komunalni in prometni sistemi

Predmet 12202

Oskrba z vodo

Predmet 12203

Oskrba z energijo

Predmet 12204

Naravni klimatski sistemi

Predmet 12205

Sistemi ogrevanja in klimatizacije

Predmet 12206

Priprava kopalne vode v bazenih

Predmet 12207

Ravnanje z nevarnimi snovmi

Predmet 12208

Ravnanje z odpadki

Predmet 12209

Čiščenje objektov in površin

Predmet 12210

Komunikacijski sistemi

Predmet 12211

Razsvetljava in ozvočenje

Predmet 12212

Sistemi varovanja

Peti programski modul je “Programi”. Vključuje 10 predmetov. Obsega 40 šolskih ur predavanj oziroma 160 pedagoških ur študijskih aktivnosti.

Semester 2: Programi in management

Področje 21: Programi

Modul 211: Programi

Predmet 21101

Vrste programov in storitev

Predmet 21102

Šport za vse

Predmet 21103

Profesionalni šport

Predmet 21104

Fitness in wellness centri

Predmet 21105

Turistični programi

Predmet 21106

Prireditve

Predmet 21107

Programi za posebne skupine uporabnikov

Predmet 21108

Šolska športna vzgoja

Predmet 21109

Programi za otroke in mladino

Predmet 21110

Namestitve, gostinstvo, prva pomoč, VIP, medicinske in tehnične storitve

Šesti programski modul je “Trženje”. Vključuje 9 predmetov. Obsega 40 šolskih ur predavanj oziroma 160 pedagoških ur študijskih aktivnosti.

Semester 2: Programi in management

Področje 21: Programi

Modul 212: Trženje

Predmet 21201

Trg športnih, rekreativnih in turističnih programov in storitev

Predmet 21202

Zadovoljevanje potreb uporabnikov in kupcev

Predmet 21203

Trženjsko raziskovanje

Predmet 21204

Strategije trženja

Predmet 21205

Program trženja

Predmet 21206

Psihologija tržnega komuniciranja

Predmet 21207

Tržne znamke in integrirano komuniciranje

Predmet 21208

Trženje in “Live TV”

Predmet 21209

Prireditveni management

Sedmi programski modul je “Management”. Vključuje 8 predmetov. Obsega 40 šolskih ur predavanj oziroma 160 pedagoških ur študijskih aktivnosti.

Semester 2: Management in programi

Področje 22: Management

Modul 221: Management

Predmet 221101

Osnove managementa

Predmet 22102

Celovita strateška analiza

Predmet 22103

Strategija razvoja

Predmet 22104

Organizacijske strukture in procesi

Predmet 22105

Projektni management

Predmet 22106

Organizacijska kultura

Predmet 22107

Management sprememb

Predmet 22108

Krizno vodenje

Osmi programski modul je “Poslovne funkcije”. Vključuje 9 predmetov. Obsega 40 šolskih ur predavanj oziroma 160 pedagoških ur študijskih aktivnosti.

Semester 2: Management in programi

Področje 22: Management

Modul 222: Poslovne funkcije

Predmet 22201

Ekonomika poslovanja

Predmet 22202

Poslovni načrt

Predmet 22203

Nabavni management

Predmet 22204

Prodajni management

Predmet 22205

Profitno in neprofitno upravljanje

Predmet 22206

Financiranje infrastrukture

Predmet 22207

Obvladovanje tveganj, planiranje in kontrola poslovanja

Predmet 22208

Ravnanje z ljudmi in oblikovanje timov

Predmet 22209

Varstvo pri delu in požarno varstvo

6.4. Seminarske naloge

Slušatelji programa vsak semester izdelajo dve seminarski nalogi. Seminarska naloga je pisni izdelek, ki obdeluje določeno vprašanje oziroma področje načrtovanja, gradnje, upravljanja, vzdrževanja ali uporabe infrastrukture za šport in prosti čas. Vsebina naloge je izbrana iz seznama vsebin seminarskih nalog, ki jih ponuja program. Seminarska naloga obsega približno eno avtorsko polo. Slušatelj izdela seminarsko nalogo v sodelovanju z mentorjem.

6.5. Študijske ekskurzije v športne centre v državi in tujini

Vsak slušatelj programa se udeleži štirih študijskih ekskurzij v referenčne športne centre v državi in tujini. V teh centrih potekajo predstavitve prostorske ureditve športnih centrov, arhitekturne in funkcionalne zasnove objektov, komunalne in energetske oskrbe, uporabljenih tehnologij, strukture zaposlenih delavcev, storitev in programov, financiranja in trženja storitev ter ogledi objektov.

Zaključek

Mednarodna šola managementa športne infrastrukture je nov celovit interdisciplinaren izobraževalni program, ki ga bodo fakultete, visoke strokovne šole in izobraževalne ustanove v Sloveniji in drugih državah, na mednarodnem izobraževalnem trgu, ponudile slušateljem kot program vseživljenjskega izobraževanja, dodiplomski ali podiplomski študij. V preteklih letih je Združenje športnih centrov Slovenije ugotovilo, da so potrebe po takšnem izobraževanju velike.

Jože Jenšterle

direktor

Mednarodna šola managementa infrastrukture za šport in prosti čas

Please send me newsletters with information about IASLIM activities.

Mednarodna šola za managementa infrastrukture za šport in prosti čas

Izobraževalni program za načrtovanje, gradnjo, upravljanje, vzdrževanje in uporabo infrastrukture za šport in prosti čas

1. Splošni podatki o programu

1.1. Področja izobraževanja

1.2. Cilji

1.3. Slušatelji programa

1.4. Struktura in trajanje programa

1.5. Povezanost z drugimi programi

1.6. Organizacija in nosilci programa

1.7. Konzorcij

1.8. Programski svet

1.9. Predavatelji

1.10. Načrtovano število slušateljev

1.11. Študijska in izpitna literatura

2. Razvoj, izvedba in financiranje programa

2.1. Razvoj programa

2.2. Stroški razvoja programa

2.3. Viri financiranja razvoja programa

2.4. Stroški izvedbe programa

2.5. Viri financiranja izvedbe programa

2.6. Razvoj programa

3. Pogoji za vpis

3.1. Dokončana stopnja izobrazbe

4. Oblike študijskih programov

4.1. Programi razvrščeni po stopnjah izobrazbe in strokovni nazivi

4.2. Način napredovanja

4.3. Najvišja možna stopnja v programu

5. Pogoji za dokončanje programa

5.1. Prisotnost na predavanjih

5.2. Izpiti

5.3. Seminarska naloga

5.4. Diploma

5.5. Letno licenciranje

6. Predmetnik

6.1. Semestra

6.2. Programska področja

6.3. Programski moduli

Semester 1: Trajnostni razvoj in infrastruktura

Področje 11: Trajnostni razvoj

Modul 111: Trajnostni razvoj

Semester 1: Trajnostni razvoj in infrastruktura

Področje 11: Trajnostni razvoj

Modul 112: Načrtovanje infrastrukture

Semester 1: Trajnostni razvoj in infrastruktura

Področje 12: Infrastruktura

Modul 121: Obratovanje in vzdrževanje

Semester 1: Trajnostni razvoj in infrastruktura

Področje 12: Infrastruktura

Modul 122: Komunalni in tehnološki sistemi

Semester 2: Programi in management

Področje 21: Programi

Modul 211: Programi

Semester 2: Programi in management

Področje 21: Programi

Modul 212: Trženje

Semester 2: Management in programi

Področje 22: Management

Modul 221: Management

Semester 2: Management in programi

Področje 22: Management

Modul 222: Poslovne funkcije

6.4. Seminarske naloge

6.5. Študijske ekskurzije v športne centre v državi in tujini

Zaključek

NEWSLETTER

SURVEY