Sestanek je bil v sredo, 19. avgusta 2009 ob 11. uri, v sejni dvorani Rokometne zveze Slovenije, na Leskoškovi 9 v Ljubljani. Udeleženci sestanka so del gradiva za sestankek prejeli po elektronski pošti in v pismeni obliki pred sejo. Sestanek je vodil Jože Jenšterle, direktor združenja.
Prisotni
Iztok Rems, generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije, Leopold Kalin, sekretar Rokometne zveze Slovenije, Igor Dolinšek, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije, Damjan Marinko, strokovni sodelavec Odbojkarske zveze Slovenije, Uroš Tropan, Elan Inventa d.o.o. Begunje na Gorenjskem in Jože Jenšterle, direktor Združenja športnih centrov Slovenije.
Dnevni red
- Pravila mednarodnih športnih zvez
- Športne dvorane v državi
- Standardi in normativi infrastrukture za šport in prosti čas
- Izgradnja, obnova in rekonstrukcija športnih dvoran
- Posvet upravljavcev infrastrukture 1.10.2009 in študijska ekskurzija
Sklepi
TOČKA 1
Direktor združenja je predstavil Katalog športnih centrov Slovenije in športne dvorane v državi. Generalni sekretarji republiških panožnih športnih zvez so predstavili pravila mednarodnih športnih zvez, ki določajo standarde in normative športnih objektov za posamezne športe (košarka, rokomet in odbojka).
Sklep 1
Pravila mednarodnih športnih zvez določajo različne normative za športne objekte (igrišča) za igranje košarke, rokometa in odbojke. Pravila bo potrebno natančno pregledati in ugotoviti kateri normativi za športne objekte (igrišča) se razlikujejo.
Sklep 2
Z upravljavci infrastrukture za šport in prosti čas ter projektanti, bo potrebno oceniti, kako je možno prilagoditi športne objekte (igrišča) različnim normativom mednarodnih športnih zvez. Razvili naj bi enoten model (standardi in normativi) športnega objekta (igrišča) za dvoranske športe.
Sklep 3
Pri pripravi zgoraj omenjenih ocen športnih objektov (igrišč) in modela, bo posebej potrebno upoštevati določila FIBE o »talnih koših«, ki bodo v prihodnjih letih zamenjali »viseče stropne koše«. Posebej bomo obravnavali uporabo »masti« pri rokometaših. Pri odbojkarjih bo posebej izpostavljena višina dvoran (11-12 m).
TOČKA 2
Generalni sekretarji so predstavili športne dvorane, ki so v državi primerne za igranje mednarodnih tekem v košarki, rokometu in odbojki. Iztok Rems je povedal, da nobena dvorana v Sloveniji ne izpolnjuje predpisov FIBA. Zaradi tega Košarkarska zveza Slovenije redno plačuje kazni mednarodni košarkarski zvezi. Leopold Kalin je povedal, da so športne dvorane, ki izpolnjujejo standarde in normative IHF – Mednarodne rokometne zveze: (1) dvorana Zlatorog Celje, (2) dvorana Bonifika Koper, (3) mala dvorana Tivoli Ljubljana, (4) velika dvorana Tivoli Ljubljana, (5) dvorana Tabor Maribor in (6) Rdeča dvorana Velenje. Igor Dolinšek je povedal, da izpolnjujejo standarde in normative Mednarodne odbojkarske zveze dvorane, ki so visoke 11-12 m in imajo predpisan prostor okoli igrišča. V Sloveniji so to: (1) dvorana Zlatorog Celje, (2) dvorana Bonifika Koper, (3) mala dvorana Tivoli Ljubljana, (4) velika dvorana Tivoli Ljubljana in (5) dvorana Poden Maribor.
Sklep 4
Republiške panožne športne zveze bodo poslale Združenju športnih centrov Slovenije seznam licenciranih športnih objektov za posamezne nivoje tekmovanj (mednarodni, državni, regionalni, lokalni, šolski). Združenje bo prejete podatke uredilo in primerjalo s podatki iz Kataloga športnih centrov Slovenije.
Sklep 5
Združenje bo izvedlo anketo o športnih dvoranah med upravljavci infrastrukture, občinami in športnimi organizacijami.
Sklep 6
Združenje športnih centrov Slovenije in republiške panožne zveze Slovenije bodo pripravili projekt «Športne dvorane v Sloveniji«. Vsebina projekta bo pregled obstoječih in načrtovanih športnih dvoran v državi, pregled njihove opremljenosti in ocena primernosti za »dvoranske športe«. Poleg košarke, rokometa in odbojke bomo upoštevali tudi druge dvoranske športe, mali nogomet (futsal), borilni in drugi športi.
TOČKA 3
Sklep 7
Lastniki, projektanti, gradbeniki, upravljavci in uporabniki potrebujejo standarde in normative infrastrukture za šport in posti čas. Ti so potrebni za racionalen in ekonomičen razvoj infrastrukture za šport in prosti čas v državi. Strokovna izhodišča, ki jih je pred leti zbralo in uredilo Združenje športnih centrov Slovenije ter pravila mednarodnih športnih zvez so pomembni elementi oblikovanja standardov in normativov. Pri projektu razvoja standardov in normativov v Sloveniji, se bodo uporabili tudi standardi in normativi, ki obstajajo v nekaterih državah (Velika Britanija, Italija, Nemčija).
Sklep 8
Pri razvoju standardov in normativov infrastrukture za šport in prosti čas v Sloveniji, se poleg okoljskih, prostorskih, urbanističnih, gradbenih, tehnoloških in drugih standardov in normativov upoštevajo tudi »športni« standardi in normativi. To so: pravila mednarodnih športnih zvez ter potrebe in možnosti zagotavljanja primerne infrastrukture, objektov, površin, komunalnih sistemov, tehnoloških sistemov, prometne ureditve, parkirišč, telekomunikacijskih sistemov, spremljajočih prostorov, tribun, športne opreme, ozvočenja, razsvetljave, posebne opreme, usposobljenih upravljavcev in vzdrževalcev, vzdržnega sistema financiranja ter trženja programov in storitev.
TOČKA 4
Sklep 9
Gradiva iz projekta »Športne dvorane v Sloveniji« se bodo lahko uporabljala kot strokovni priročnik z usmeritvami in konkretnimi napotki za občine, investitorje, upravljavce in uporabnike pri načrtovanju, gradnji, upravljanju in vzdrževanju športnih dvoran.
TOČKA 5
Sklep 10
Združenje športnih centrov Slovenije bo v sodelovanju z republiškimi športnimi zvezami, 1. oktobra 2009 organiziralo seminar in posvet »Športne dvorane«. Vsebina seminarja in posveta bo: (1) predstavitev športnih dvoran v Sloveniji, (2) predstavitev pravil mednarodnih športnih zvez, (3) predstavitev projekta »Športne dvorane v Sloveniji« ter (4) posvet, vprašanja in odgovori o konkretnih projektih. Na seminar in posvet bomo povabili občine, upravljavce in športne organizacije.
Sklep 11
Združenje športnih centrov Slovenije bo v sodelovanju z republiškimi športnimi zvezami, pripravilo študijsko ekskurzijo v športne centre, ki imajo “referenčne dvorane”. Na študijski ekskurziji si bomo ogledali športne objekte, tehnološke sisteme, razvoj in trženje programov in storitev, sistem financiranja in trajnostni razvoj infrastrukture za šport in prosti čas.
Sestanek je bil zaključena ob 12.00.
